LYRICS
(Črt Birsa, Katarina Aškerc)
Nebo in morje, življenje izvira od tam, kjer
Tisoče let v objemu vesolja kroji se iz nič
Nič, brez vsega in brez vseh
Ki sanjajo v temi
Trde roke gradijo planete
Osončja nam kažejo pot - do
Večnosti, kjer se rodi
Dež, ki pada iz nebes
Večni veter polarnih teles
Oni pa le sanjajo - ogenj
Ki gori, daleč stran
Plamen razjeda mogočnost snovi, ki je ni
Kot misel apokalipsa drvi v smrt
Aaaaaaaaaa
Tišina, ostane
Tisoče let v objemu vesolja kroji se iz
NIČ
(Črt Birsa, Žiga Birsa)
Duša išče pot do sebe
Plava, blodi v vodi brez dna
Dete čaka, sanja, raste
Skupaj s tistim, ki ga izbere
Aaaaaa...
Stik z življenjem zdaj odpira pot
Stvarnost sanj zdaj resnica bo
In ko že lačen v temi
Le še ta misel mu drži moči
Da nikoli ne bo sam!
Um pravljico radira
Tubit zdaj nima mira
Vse kažejo dejanja
In vsaka noč brez spanja
Je bivanje neznosno
Trud vrača neizprosno
In vsaka kaplja znoja
Rodi trenutek mira.
Aaaaaa...
Zarja jutra, sonce vzide
Svetla senca ga obide
Spusti, plavaj, vzleti, sanjaj!
Aaaaaa...
(Črt Birsa)
Sonce vzide nad zemljo
Zarja počasi skrije temo
Žarek posveti v sobico
In deček prebuja v postelji se
Dvigne glavo odpre oči
Stopi na ulico - odreveni
Oči ga gledajo in ne ve od kod so ti ljudje
Zakrije si obraz daleč proč zbeži
Sredi polja sanj leži
Išče zlati klas ki vse spremeni
Dvigne glavo odpre oči
Skloni utrga ljudi pomori
(Lucija Herzog, Črt Birsa)
Ko nebo se umiri
Se kot pravljica v večer spusti
Kam grem zdaj
Kje je pot v raj
In od takrat verjamem
Da sreča vedno najde te
In da sorodna duša oživi ti srce
Ker želim si biti tam s teboj
Na obzorju, vsi planeti pod menoj
In pokaži, kje je pot v raj
Kje čakaš ti me zdaj - ne vem
In veter me je nesel tja...
Saj nisem jaz odšla - ahaa...
In ne vidim zdaj luči nebes
Odhajam zdaj v temo, a le še
Daj objemi me, za vedno bom tvoja ostala
V sanjah pa jezdila visoko po nebu sva
S svetlim mesecem v morju sva se potapljala
Ne morem več, ne maram več zlata
Samo poljub bi bil dovolj
Zapri oči in se naspi
"cmok"
lahko noč
(Lucija Herzog)
Kjer se mavrica začne
Rodi se novo upanje
Barve oblijejo zemljo
Srce vso je radostno
In sreča rosi oko
(pa vendar vem)
Pojdi tja, ne boj se sten gora
Sledi plamenu, ki kaže ti pot
Ne boj se voda, besnega morja
Verjemi vse je tu (v glavi)
Zdaj ko si tam, a se še bojiš
Ali si zdaj našel to, kar si želiš
Vem da sedaj že veš in
Ne skrbi kar le misliš si
Kjer se mavrica konča
Umro vsa upanja
Črnina oblije zemljo
Srce vso je žalostno
In nesreča rosi oko
Senca te lovi, um se že mrači, vera ne
Gori, zberi vse moči, prisluhni glasbi
Ki z daljave poje ti:
Aaaaaa...
Šel si in našel si
Povej, kje je konec mavrice in kje se začne
Je morda vse v tvoji glavi
Aaaaaa...
(Lucija Herzog)
Kot da jesen za vedno ostala bo
Vroča je pomlad zamrznila zemljo
OOOoooo
Odkar ni več njenih toplih ustnic in nasmeha
Zanj sanje le naivna igra so
In jutra zanj večeri mraza
Glasba zanj postala je strup
Zima polna milosti-
Mu briše up, a daje mu moč
AAAAaaaaa...
Kaj - je razlog - da ostane tu?
Kaj - je želja - če ne gori?
V prsih nosil ogenj je
Ki sedaj samo še tli in žge
Kdo mu dal bo česar ni?
Kdo bi mu dal? Zakaj?
Saj noče, ne želi!
Zanj to so le pesti!
Zapustil bo temne gaje
Ne želi si, a vendar raje
Vzel seboj bo sončne naboje
In za vedno končal bo
(Lucija Herzog)
Rosi el lano kori
Sentru el man alori
El senti lontare sumka
El senti lontare sum kami
Olsan kere pentudu
Salvon de pana sondile
Contribile dela sanpju
Lotivero
El elimano Torke monti rai
Es toke panasu
Latero venita
Es toke panasu
Latero venita
Rotila minonti sempregato si
Ramozila tomi desame
Rosi lame kona estori
El lino kero es emulijano
Emulijano
(Črt Birsa, Lucija Herzog)
Nebo se odpre – pravljica –
Pot v raj –
Voda buči, plamen drvi –
Čas stoji
In ta občutek – telo vzroji
In bolečina – je sama iluzija
Srce posluša – Sonce izginja
Solze – Sledi pustijo mi...
Megleno je, ne vidi se luči – je ni
Ko glava se zbudi
Odstrani vse laži
Resnici pot pusti
Zagrmi – rdeče kaplje
Padajo z neba
Je kri usmiljena...
Raj... raj... raj...
Mrtva tišina globoko prodira
Odpira vse rane, srce prizadane
Raj – od pekla, pa do nebes
Raj – raj je nekje vmes
Raj – Od pekla, pa do ne bes
Raj – raj je nekje vmes
Raj – raj je – nekje vmes
Raj – raj je – nekje vmes
Raj – raj je – nekje vmes
Raj – raj je – nekje vmesss ...
(Špela Pirnat)
Aaaaaa...
Nebo
Gori
Boli
Trpi
Teci
Boj se
V temi
Trpi
Joče
Modro je in sveti se
Laže ti
Globoko v srce
Pogum ima, a skriva ga
Glej mu v oči
Kaj vidiš ti
(Črt Birsa, Jaša Koceli)
Naše življenje, je kot sveča v boju z vetrom
Vsakdo, si kroji usodo svojo
Včasih, usoda je rjava
A življenje, ne bi smelo umret
Rjava – je kot preteči se oblak
Sanjaš – da počutiš se kot bog
Slep si – resnice ne poznaš
Rjava – od nje umreš
Ker se počutim, da lahko poletim
V barvi rjavi cilj doživim
Zdej vem, da sem zabredu vlk predauč
Res sem letel, a zdej sem spoznal, da nizk bom padu
Moje življenje, je dobilo črn list
Poti ni nobene, dok nisem čist
Ne zdržim je skoz me trese
Padam čutim večni spanec
Prosim, drži, ljubi, brani
Rad bi šel čim dalj od tega
Prosim te, da pomagaš mi ven
Sem čist na tleh, vidim le smrt, ne vem od kdaj
Ne znam več letet, želim si umret
Ker vem, da razlog je rjav
Prosim ... sam si
Drži ... nočem
Primi ... nočem
Objemi ... .
Čuti ... sam si
Ljubi ... ne maram
Pomagaj ... nočem
Reši ... .
| 
